Mladi Božidar Jakac

Prva likovna predstavitev v nizu razstav, ki jih nameravamo v prihodnosti posredovati javnosti in na ta način po zaključenih tematskih in vsebinskih celotah predstaviti bogato ustvarjalno dediščino našega največjega likovnega umetnika, je razstava z naslovom Mladi Božidar Jakac. Prikazuje dve obdobji umetnikovega življenja, in sicer obdobje pred študijem ter študijsko obdobje na praški akademiji (od leta 1910/1911 do 1923).

Prvi Jakčevi koraki v svetu umetnosti so bili zaznamovani z literaturo in glasbo, saj se sprva ni mogel odločiti, katera veja umetnosti mu je ljubša, ko pa je zaplaval v vode likovne umetnosti, ga je le ta dokončno zasvojila. V času pred odhodom na študij v Prago, v času zgodnjih srednješolskih let, sprva na novomeški gimnaziji in nato na idrijski realki ter čas prve svetovne vojne, so Jakčev likovni svet zaznamovale težnje k reduciranemu realizmu, razpoloženjskemu impresionizmu in interpretaciji svetlobnih učinkov, ter začetek, uveljavitev in razmah pastelne tehnike. Prvi, slikarsko naprednejši so vsekakor akvareli, ki so nastali poleti in zgodnji jeseni leta 1916 na potepanjih po naravi. Svoj prvi mladostni ustvarjalni vrh je dosegel že leta 1919, po končni vrnitvi iz vojske, in sicer v novi tehniki pastela. Najznačilnejši motivi razkrivajo novomeško pokrajino, velikokrat v docela impresionistično zabrisani paleti barv. Narava na teh pastelih ni doživeta le kot slikarska, pomembna le zaradi motiva, temveč jo doživljamo tudi kot nosilca razpoloženj, saj je Jakac hotel doseči še več kot zgolj impresijo, v naravi je poiskal in naslikal njeno notranje življenje.

Pomembna prelomnica v življenju mladega umetnika je bila vsekakor odhod na študij umetnosti v Prago. V Pragi, prestolnici z bogato umetniško tradicijo in razvejanim kulturnim življenjem, se je kmalu pričel seznanjati z novejšim poimpresionističnim slikarstvom, zlasti s kubizmom, ekspresionizmom in abstraktnim slikarstvom. Vse to je pustilo posledice tudi v njegovem umetniškem razvoju, v katerem zaznamo naglo formiranje novega linearnega sloga v risbi, uveljavitev grafike ter nadaljevanje dotedanjega pastela, predvsem v pokrajinah Dolenjske. Veliko je slikal tudi češko pokrajino, ki pa se mu je v primerjavi z Dolenjsko zdela kot pokrajina brez zastrte atmosfere, s premalo zasanjanosti in poezije, ki bi lahko spodbujala k slikarski poeziji svetlobe in odtenkov.

Božidar Jakac:
Pismo materi,
modra kreda, 1918

Božidar Jakac:
V stari Pragi,
črna kreda, 1920

Božidar Jakac:
Samotno drevo,
pastel, 1920