Arheološka razstava

Po svojem bogastvu, pomenu in izjemnosti sodi arheološka dediščina Novega mesta in Dolenjske med najpomembnejšo premično dediščino Slovenije, saj predstavlja številne edinstvene predmete, ki še posebej v obdobju starejše železne dobe, imenovanem halštatsko obdobje, zaradi dragocenosti, redkosti in zgodovinske pomembnosti sodijo v sam evropski arheološki vrh, Novo mesto z enim največjih srednjeevropskih arheoloških najdišč, Kapiteljsko njivo, pa zaseda pomembno mesto tudi na arheološkem zemljevidu Evrope.

Prav zato je že ves čas obstoja Dolenjskega muzeja to njegov najpomembnejši in najprepoznavnejši del, stalna arheološka razstava - ki je bila v muzeju prvič postavljena leta 1953, ko je bil muzej tudi prvič odprt za javnost - pa njegova temeljna razstava. Natanko trideset let se je selila znotraj muzejskega kompleksa in spreminjala razstavne koncepte, ko je leta 1983 dobila svoj prostor v delu pritličja muzejske stavbe, imenovane Križatija. Po petindvajsetih letih in zadnjih desetih letih intenzivnih naporov za njeno razširitev in novo postavitev pa se prostor za to enkratno dediščino z letom 2008 razširja še na celotno prvo nadstropje iste stavbe.

Rezultati intenzivnih arheoloških izkopavanj v zadnjih petindvajsetih letih, ko je veliko število novih arheoloških najdb bistveno prispevalo k poznavanju skupne evropske zgodovine in umetnosti, so bili doslej predstavljeni le v publikacijah in občasnih razstavah. Celovit pregled pa prinaša nova stalna arheološka razstava. Prikazuje izbor iz množice bleščečega arheološkega gradiva, ki ga hranimo v naših depojih in obiskovalcem ni dostopno. Tako z njo poudarjamo sijaj, blišč in pomen Novega mesta, Dolenjske in Slovenije v evropski prazgodovini, še posebej v halštatskem obdobju, saj prav to gradivo prikazuje povezave med evropskimi ljudstvi, ki so jih v novem veku sicer prepredle in ločile državne meje, z združeno Evropo pa ponovno združile in pokazale skupne evropske kulturne korenine in skupno dediščino, ki jo je naš prostor - ne le kot obrobna provinca, temveč povsem enakovredno, v posameznih delih pa celo prevladujoče - soustvarjal. Kulturni in ekonomsko ugodni evropski tokovi so na Dolenjskem sprožili razcvet prav v tem obdobju, kar je osupnilo številne raziskovalce evropske preteklosti, ki so to obdobje poimenovali tudi cvetoči halštat Dolenjske. Pri tem je imelo pomembno vlogo prav Novo mesto, ki je v tem času moralo biti eden od pomembnejših evropskih centrov, kar nam dokazujejo številne evropsko pomembne najdbe, med katerimi še posebej izstopajo situle in predmeti, povezani s situlsko umetnostjo, ter številni izjemni stekleni, jantarni, kovinski in lončeni predmeti. 

Pod naslovom Arheološka podoba Dolenjske nam razstava s številnimi najdbami oziroma predmeti prikazuje čas od kamene dobe do zgodnjega srednjega veka in tudi dokazuje, da je bil prostor Novega mesta in ožje Dolenjske nepretrgoma naseljen vsaj že od 10. stoletja pred našim štetjem pa vse do konca 4. stoletja našega štetja. Na razstavi prvič skupaj predstavljamo vse najpomembnejše predmete, ki Dolenjsko in njeno metropolo uvrščajo tudi med najpomembnejšo evropsko arheološko dediščino in pomembno prispevajo k poznavanju evropske prazgodovine.

fotogalerija (otvoritev) »
fotogalerija »

Novo mesto, kapiteljska njiva, grob 115.
Okrašena železna nožnica meča. 3.st.pred n.š.

Novo mesto, Kandija, grob IV/3.
Figuralno okrašena bronasta situla. 4.st.pred n.š.

Draga pri Beli Cerkvi, grob 20.
Lončena hišasta žara. 2.st.n.š. 

Novo mesto, Kapiteljska njiva, različni grobovi
Raznobarvne steklene jagode. 5. - 4.st.pred n.š