POZDRAV IZ BELE KRAJINE, KOČEVSKE, OSREDNJE DOLENJSKE IN POSAVJA

Novo mesto, mesarija Ferlič, DM.

Življenje se razvija predvsem v sozvočju z naravnimi danostmi. Ljudje pa smo tisti del živih bitij, ki si krčevito prizadevamo vse stvari postaviti v nekakšne meje, predale, razdelke itd. Te nas prej ovirajo kot pa pripomorejo k logičnemu razumevanju življenja. Z mejami se srečujemo tudi na muzealskem področju, vendar je pokrajina in dediščina ena in edina, težko deljiva. Zato se tudi muzealci jugovzhodne Slovenije povezujemo in smo skupaj pripravili razstavo in katalog razglednic, ki govorijo o gospodarskih dejavnostih na tem območju.

Razglednice so se postopoma razvile iz dopisnice po letu 1869. »Zlato dobo razglednic« v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo vsebinsko in tehnično raznolike izdaje razglednic in številni zbiratelji in društva zbirateljev razglednic. Tedaj je bilo pošiljanje razglednic moderno. Postale so prinašalke slik z različno vsebino in praviloma prijaznimi sporočili. Pogosto so mimogrede neprisiljeno oglaševale motive s slikovnega dela razglednic.

Nosilci gospodarskih dejavnosti so s pridom izkoriščali prednosti, ki jih je nudila razglednica. Večinoma je imel skoraj vsak kraj vsaj gostilno in trgovino - torej tudi razglednico. Pestrost in krajevna razširjenost ponudbe razglednic je bila v primerjavi z današnjo ponudbo veliko večja.

Tokratna razstava je posvečena 254 razglednicam, ki prikazujejo gospodarske dejavnosti na obravnavanem območju po sledečih vsebinskih sklopih.

Kmetijstvo je bilo prevladujoča gospodarska dejavnost, a število izdanih razglednic ni temu primerna. Prevladovala je razdrobljena posest, kjer so pridelovali le za lastno oskrbo. Tudi večja posestva se niso posluževala razglednic za oglaševanje svoje dejavnosti.

Obrt je v glavnem služila potrebam domačih prebivalcev, razen na Kočevskem, kjer so krošnjarji prodajali izdelke zunaj domače pokrajine. Zlasti v mestih in trgih je bilo več obrtnikov, ki so se odločali za izdajanje razglednic. Te so ponavadi razdeljene v več polj, kjer ločeno prikazujejo pogled na kraj in na obrtno delavnico.

Trgovino z mešanim blagom je imela skorajda vsaka vas, večja naselja pa so imela tudi specializirane trgovine. Pogosto je vodil isti lastnik dve dejavnosti naenkrat (trgovino, gostilno, pošto, obrtno delavnico itd). Razglednica je gotovo služila tudi oglaševanju kraja in dejavnosti.

Že pregovorno drži, da se ljudje najraje srečujejo v gostilnah, kar je verjetno vplivalo tudi na zalogo razglednic naših gostilničarjev. Glede na število izdanih razglednic smemo sklepati, da so jih brez večjih težav založili in prodali. Njim se lahko zahvalimo za številne ohranjene podobe naših krajev iz prve polovice 20. stoletja.

Industrija in rudarstvo sta dejavnosti, ki sta korenito vplivali na razvoj krajev. Lastnike obratov pogosto zasledimo med založniki razglednic. Premogovniki in lesni obrati so številčno najpogosteje zastopani motivi na razglednicah v tej skupini.

Dobra prometna povezanost krajev z ostalim svetom omogoča hitrejši in lažji gospodarski razvoj. Razglednice so pogosto prinašale podobe novih prometnih pridobitev (mostovi, avtomobili, železnica itd). Slednja je že leta 1862 prinesla gospodarsko prednost Posavju.

Začetke turizma najdemo v termalnih kopališčih in zdraviliščih, v Dolenjskih Toplicah, Čateških toplicah in Šmarjeških Toplicah, kjer so ljudje preživljali svoj prosti čas. Razširjeno je bilo tudi obiskovanje božjepotnih cerkva, rečnih kopališč in izletniških krajev.

Vse razglednice so objavljene v razstavnem katalogu, kjer so tudi krajši orisi gospodarstva na obravnavanem območju. Za pomoč pri branju bo poskrbel bralni trak.

Razstavo spremlja igra spomin z naslovom Pozdrav iz ..., ki bo didaktični pripomoček našim najmlajšim obiskovalcem, pa tudi vsem ostalim, ki se bodo želeli malo dlje pomuditi ob razstavljenih razglednicah. Otvoritev razstave bo obeležena s priložnostnim poštnim žigom.

Sodelujoči muzeji in galerija: Belokranjski muzej Metlika, Pokrajinski muzej Kočevje, Dolenjski muzej Novo mesto, Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Koordinator projekta: Ivan Kordiš

Avtorji razstave in kataloga: Leon Gregorčič, Vesna Jerbič Perko, Majda Pungerčar, Vlasta Dejak.

Pedagoški program: Helena Rožman

Razstava bo na ogled v Dolenjskem muzeju Novo mesto od 24. novembra 2006 do 25. marca 2007.

Jurka vas, posestvo Dular, DM.	Kočevje, pastirji v svoji noši, PMK.
Novo mesto, pospravilo sena na posestvu kmetijske šole, DM.	Družinska vas, domačija družine Zorko, DM.
Kočevski rog, oglarjenje, PMK.	Novo mesto, mesarija Dolenc, DM.
Brezovica, gostilna Baloh, DM.	Črnomelj, hotel Lackner, BMM.
Dobruška vas, gostilna Zaman, DM.	Mahovnik, gostilna Jaklitsch, PMK.
Novo mesto, hotel in kavarna Jakac, DM.	Novo mesto, trije gostilničarji, DM.
Brestanica, tovarna čokolade, PMB.	Dvor, železarna, DM.
Krmelj, rudnik, PMB.	Črnomelj, trije mostovi, BMM.
Kočevje, poplava, PMK.	Kočevski rog, tovorjenje oglja, PMK.
Čatež, shod Marijine družbe, DM.	Dolenjske Toplice, kopališki dom, DM.
Sevnica, letoviški kraj, PMB.	Legenda: Razglednice hranijo: BMM/ Belokranjski muzej Metlika PMK/ Pokrajinski muzej Kočevje DM/ Dolenjski muzej Novo mesto PMB/ Posavski muzej Brežice GBJ/ Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki