Kustodiat za umetnostno zgodovino
Od ustanovitve pa do leta 1975 na kustodiatu ni bilo strokovnega delavca.
Tega leta je Dolenjski muzej zaposlil kot vodjo galerije arhitekta Jova Grobovška,
ki je skrbel predvsem za likovno razstavno dejavnost, od leta 1978 pa delo
umetnostnega zgodovinarja opravlja Jožef Matijevič. Proti koncu osemdesetih
let se je število likovnih razstav nekoliko zmanjšalo, bistvena razlika pa
je postala opazna po letu 1994, ko se je razstavna dejavnost omejila na študijsko
pripravljene razstave s poudarkom na lastnem depojskem gradivu in na razstavah
dolenjskih likovnih ustvarjalcev.
Umetnostnozgodovinski oddelek nima stalne postavitve, zato se muzealije nahajajo
v depojskih prostorih. Sodobnejšo umetnostnozgodovinsko zbirko Dolenjskega
muzeja predstavljajo predvsem likovna dela tistih umetnikov, ki so bili na
takšen ali drugačen način povezani z Dolenjsko; bodisi da so se tu rodili in
svoja dela ustvarili v domačem okolju ali so prišli od drugod in tu pustili
pečat svojega ustvarjalnega dela. Med pomembnejšimi slovenskimi slikarji so
s svojimi deli v zbirki zastopani med drugimi Matej Langus, Ivana Kobilca,
Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari, med uveljavljenimi domačini pa Josip Germ, Vladimir
Lamut, Marjan Mušič in Božidar Jakac. Likovna dela sodobnih ustvarjalcev pa
nosijo podpise Jožeta Kumra, Jožeta Marinča, Janka Orača, Jožeta Kotarja, Branka
Suhyja, Marina Beroviča in drugih. Kiparski del zbirke je skromnejši in obsega
poleg baročne lesene plastike z motivi svetnikov tudi nekaj izjemnih del kiparja
Staneta Jarma in enega naših največjih kiparjev, Jakoba Savinška.
Umetnostnozgodovinski kustodiat hrani okrog 1.400 različnih likovnih del,
povečini slik in grafik, nekaj risb in umetniških fotografij, številčno skromneje
pa je v zbirki zastopan kiparski način umetniškega izražanja. Obdobje baroka,
predvsem pozni del, predstavljajo portretne upodobitve, tihožitja in žanrska
motivika, nekaj pa je tudi dragocenih oltarnih podob in slik z religiozno tematiko.
V starejši del zbirke sodijo tudi fragmenti zidnega slikarstva (freske), sneti
z dolenjskih gradov in cerkva.
Najodličnejši kos muzejske umetnostne zbirke nedvomno predstavlja miniaturni
trokrilni prenosni oltar iz leta 1652, po vsej verjetnosti narejen v eni izmed
mojstrskih delavnic severne Evrope. Delavno, poslikano lice kaže podobo Marijinega
oznanjenja, svečani, odprti del pa se motivno navezuje na križev pot, kjer
je na središčnem delu uprizorjeno križanje z dosledno predstavitvijo vseh protagonistov
tega dramatičnega dogodka. Figure so izrezljane v tehniki globokega reliefa,
ki v prvem planu že prehaja v pravo oblo plastiko.
Oddelek ima že vrsto let v načrtu postavitev stalne pregledne razstave, v
kateri bo obiskovalcem predstavil pregled likovne ustvarjalnosti na Dolenjskem
od pozne renesanse do danes. Jedro zbirke bodo predstavljali domači, dolenjski
avtorji kot tudi drugi priznani slovenski ustvarjalci, ki so na Dolenjskem
začasno živeli in del likovnega prizadevanja uresničili v Novem mestu in na
Dolenjskem.
fotogalerija »
|
Boris Kobe:
Pisatelj Janez Trdina, 1969 
Neznani avtor:
Trikrilni prenosni oltar,
poslikan rezljan les, 1651
Jakob Savinšek:
Plešoči klovn, bron, 1953
|
)
)
)